Labrum kolka je vezivno-hrustančni obroč, ki obdaja acetabulum (kolčni sklep). Njegove glavne funkcije so:

• stabilizacija sklepa (globlja vpetost glavice stegnenice),
• absorbiranje udarcev in razbremenitev hrustanca,
• mazanje sklepa (zadrževanje sklepne tekočine),
• enakomerna porazdelitev sil med stegnenico in medenico.

Poškodba labruma (raztrganje ali degeneracija) povzroči zmanjšanje kontaktne površine, kar poveča pritisk v sklepu in lahko vodi v nestabilnost kolka, bolečino in artritis oz. vnetje sklepa.

Simptomi in klinična slika poškodbe labruma kolka

Najpogostejši simptomi so:

• bolečina v sprednjem delu kolka ali dimljah (najpogostejša),
• redkeje bolečina v zadnjici ali stegnu,
• mehanski simptomi: klikanje, preskakovanje, blokada, občutek “da kolk popusti”,
• topa bolečina, ki se občasno spremeni v ostro, posebej pri športu, hoji po stopnicah, dolgotrajnem sedenju, teku ali zasuku kolka,
• včasih bolečina seva proti kolenu,
• simptomi se lahko vlečejo tudi več kot dve leti brez ustreznega zdravljenja.

Sprednja vs. zadnja labralna raztrganina

• Sprednja labralna raztrganina: bolečina v dimljah, več pri zahodnih populacijah.
• Zadnja labralna raztrganina: bolečina globoko v zadnjici, pogosteje pri azijski populaciji (zaradi čepenja in gibov v globoki fleksiji).

Vzroki in dejavniki tveganja

Poškodbe labruma kolka nastanejo zaradi:

• športnih obremenitev (nogomet, hokej, tek, gimnastika, balet),
• nenadnih poškodb (padci, prometne nesreče),
• ponavljajočih se gibov (hiperekstenzija, zasuki, globoka fleksija),
• istrukturnih sprememb: femoroacetabularni impingement (FAI), displazija kolka, degenerativne spremembe, kapsularna ohlapnost, prirojene bolezni (npr. Legg-Calvé-Perthes).

Dejavniki tveganja so tudi:

• starost (pojav med 8–75 leti, največ v 30.–40. letih),
• rekreativni in profesionalni športniki,
• ponavljajoča se obremenitev v fitnesu (trikrat na teden ali več).

Diagnostika poškodbe labruma kolka

Za postavitev diagnoze se uporablja kombinacija kliničnega pregleda in slikovnih metod:

• MRI / MR artrografija (MRA) – najbolj natančna metoda za prikaz raztrganin,

• RTG / CT – za izključitev displazij, artritisa, cist,

• artroskopija – zlati standard, ki je hkrati tudi terapevtska metoda,

• provokacijski testi: FADDIR test, FABER test, McCarthyjev test, Fitzgerald test (pozitivni ob pojavu bolečine ali klika).

Konzervativno zdravljenje poškodbe labruma kolka

Če simptomi niso preveč izraziti, se začne z:

• relativnim počitkom,

• protivnetnimi zdravili (NSAID),

• 10–12 tedenskim programom fizioterapije s poudarkom na zmanjševanju bolečine in vnetja,

• edukacijo stanja in gibanju pri dnevnih aktivnostih,

• manualno terapijo mehkih tkiv in sklepa,

• kinezioterapijo s povdarkom na stabilizaciji sklepa, razteznimi in krepilnimi vajami.

Glavni cilj konzervativne terapije je:

• zmanjšati bolečino,

• izboljšati gibljivost,

• okrepiti ključne mišice (gluteus medius, gluteus maximus, iliopsoas, globoki rotatorji kolka),

• popraviti vzorce hoje in obremenitev.

Kirurško zdravljenje – artroskopija labruma kolka

Če konzervativno zdravljenje ne uspe, je potrebna artroskopija. Postopek vključuje:

• odstranitev poškodovanega tkiva (debridement),

• šivanje labruma s sidri (repair),

• korekcijo FAI ali displazije, če je to vzrok nastanka težav.

Rezultati so dobri pri mlajših bolnikih brez artritisa, manj uspešni pa pri prisotnosti degenerativnih sprememb.

Rehabilitacija po poškodbi labruma kolka

Faza 1 (1.–4. teden) – začetna rehabilitacija

• zmanjšanje bolečine in vnetja,

• izometrične vaje za adduktorje, abduktorje, trebušne in hrbtne mišice,

• razbremenitev s pomočjo bergel (do 6 tednov po šivanju),

• sobno kolo brez upora, nežne mobilizacije.

Faza 2 (5.–7. teden) – izboljšanje gibljivosti in moči

• progresivni raztegi (piriformis, psoas, adduktorji, TFL),

• vaje za pridobivanje moči glutealnih mišic ter globokih stabilizatorjev kolka (abd, add, rotatorji),

• krepitve jedra (most, bočni most, počepi),

• vaje za ravnotežje.

Faza 3 (8.–12. teden) – napredna faza

• vaje za moč (izpadni koraki, koraki naprej/nazaj),

• plavanje, stabilizacija na žogi,

• pliometrične vaje v vodi,

• izboljšanje nevromišičnega nadzora.

Faza 4 (12.+ teden) – specifični trening in povratek k športu

• športno-specifične vaje (šprinti, spremembe smeri, skoki),

• testiranje funkcionalnih sposobnosti,

• poudarek na ekscentrični kontroli in vzdržljivosti.

Pogosta vprašanja

Koliko časa traja okrevanje po poškodbi labruma kolka?

Običajno 3–6 mesecev, pri profesionalnih športnikih lahko tudi dlje.

Kdaj lahko hodim brez bergel po operaciji?

Po debridementu običajno po 7–10 dneh, po šivanju labruma pa po 3–6 tednih.

Ali je vedno potrebna operacija?

Ne. Veliko pacientov se uspešno rehabilitira konzervativno s fizioterapijo.

Kdaj je smiselno obiskati fizioterapevta v Ljubljani?

Če imate dolgotrajne bolečine v kolku, klikanje, preskakovanje ali nestabilnost, vam pri fizioterapiji Vitez nudimo individualni fizioterapevtski pregled, standardizirane diagnostične teste in celostno rehabilitacijo skladno z najnovejšimi smernicami in protokoli zdravljenja, ki jih personaliziramo za vašo optimalno zdravljenje. Skupaj določimo plan in cilje rehabilitacije ter jih prilagodimo vašim potrebam, zmožnostim in željam.

Klikni tukaj in se naroči na fizioterapevtsko obravnavo.

The post Rehabilitacija poškodbe labruma kolka: simptomi, zdravljenje in fizioterapija appeared first on Fizioterapija in ortotika.